Osnutek 

12. november 2007

ZMANJŠEVANJE ADMINISTRATIVNIH BREMEN ZBIRANJA PODATKOV V STATISTIČNIH RAZISKOVANJIH

ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA POSVETOVANJA                                              

17. mednarodno posvetovanje z naslovom Zmanjševanje administrativnih bremen zbiranja podatkov v statističnih raziskovanjih, ki so ga organizirali Statistično društvo Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, je potekalo od 5. do 7. novembra 2007 v Radencih.

Udeležilo se ga je 175 udeležencev, od tega 30 iz tujine - iz 14 držav, in sicer iz Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Francije, Hrvaške, Irske, Latvije, Litve, Norveške, Nove Zelandije, Slovenije, Srbije, Slovaške, Združenega kraljestva - in iz Eurostata. Med udeleženci iz Slovenije so bili poleg strokovnjakov SURS-a še strokovnjaki iz pooblaščenih institucij za izvajanje državne statistike (AJPES, BS, IVZ, ZPIZ) in strokovnjaki drugih državnih ustanov, s katerimi SURS tesno sodeluje in ki nastopajo kot pomembni uporabniki in tudi kot dajalci podatkov, pa tudi predstavniki nekaterih podjetij in strokovnjaki iz znanstvenoraziskovalnega področja. Udeleženci so prispevali k izmenjavi znanja, idej in izkušenj.

Posvetovanje sta odprla g. Andrej Blejec, predsednik Statističnega društva Slovenije, in g. Janez Šušteršič, predsednik programskega odbora 17. statističnih dni.

Sledile so predstavitve vabljenih referentov in sekcije:

1. uporaba statističnih podatkov za modeliranje,
2. panelna razprava na temo konfliktnih interesov na področju statističnega poročanja,
3. drugi del predstavitev vabljenih referatov,
4. zmanjšanje administrativnih ovir,
5. vidiki kakovosti v statističnih raziskovanjih,
6. administrativne evidence,
7. povezava statističnih in administrativnih virov,
8. prenova statističnih procesov in standardizacija,
9. uporaba evidenc za uradne in resorne statistike

Na posvetovanju je bilo predstavljenih 35 prispevkov.

Vzporedno s sekcijami so bile organizirane 3 okrogle mize:

1. popis prebivalstva in stanovanj okrog leta 2011 v Sloveniji na podlagi registrov in potrebe uporabnikov
2. uporaba registra nepremičnin
3. projekt statističnega opismenjevanja »Popis v šoli«.

Določen termin je bil namenjen tudi predstavitvi posterjev v preddverju, in sicer naslednjim temam:

1. Dostop do mikropodatkov na Statističnem uradu Republike Slovenije
2. Indeksi cen uvoznih in izvoznih industrijskih proizvodov ter Indeksi povprečnih vrednosti uvoza in izvoza
3. Spremljanje manjših kmetijskih enot
4. Projekt statistike razvoja podeželja
5. Ocenjevanje opravljenih delovnih enot
6. Stroški za bolnišnične obravnave v specialističnih ambulantah za zdravila na recept

Poleg tega so se v preddverju predstavili tudi SURS, ZPIZ in AJPES.

Udeleženci so prejeli zbornik povzetkov v knjižni obliki, ki je na razpolago tudi na spletni strani posvetovanja SURS-a (http://www.statisticni-dnevi.si/ ). Na tej spletni strani so objavljeni tudi vsi prispevki in predstavitve udeležencev, urejeni po dnevnem redu posvetovanja. Celotne vsebine prispevkov in predstavitev so udeleženci prejeli na CD-ju.

Posvetovanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku.

UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA

Vabljeni referati

Guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec je uvodoma pohvalil izbor teme letošnjega posvetovanja, saj tudi sam meni, da je zmanjševanje odvečne birokracije pomemben politični cilj in da nepotrebna administrativna bremena včasih povzroča tudi statistika. Veseli ga, da se SURS s to problematiko očitno resno ukvarja. Sam je opozoril tudi na problem zapiranja dostopa do podatkov, s katerimi razpolagajo različni državni organi, npr. ministrstva. Glavni del svojega prispevka pa je namenil predstavitvi statistike Evrosistema, kjer ima na nacionalni ravni osrednjo vlogo Banka Slovenije. Opozoril je na veliko rast povpraševanja po statističnih podatkih Evrosistema in se bo po zadnjih dogodkih na finančnih trgih gotovo še povečala. Predstavil je glavne aktivnosti in izzive, med katerimi je tudi zmanjševanje administrativnih bremen, med drugim tudi s poenostavljanjem postopkov in z uporabo sodobnih statističnih tehnik in informacijske tehnologije.

Direktorica SURS Irena Križman je opozorila, da so dajalci podatkov za statistične analize hkrati tudi uporabniki teh podatkov, saj pri svojem delu uporabljajo rezultate statističnih raziskovanj. Njihovo nezadovoljstvo s poročanjem bi bilo zato manjše, če bi se zavedali koristnosti informacij, ki jih dajejo. Poudarila je, da SURS vodi aktivno politiko zmanjševanja administrativnih obremenitev. Predstavila je cilje SURS na tem področju; izpostaviti velja zlasti posebno skrb za mala in srednje velika podjetja ter iskanje pravega ravnotežja med zniževanjem administrativnih bremen in zagotavljanjem zadostne kakovosti podatkov. Predstavila je tudi vrsto konkretnih aktivnosti SURS na tem področju, zlasti strategijo zmanjševanja bremen poročevalskih enot, ki je del novega Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj 2008-2012, ter dosežene uspehe na področju zmanjševanja bremen v preteklih letih.

Direktor direktorata Eurostata za statistične metode in orodja ter diseminacijo Pedro Diaz Munoz je spregovoril o tem, da obstaja velik prepad med tem, koliko podatkov statistični uradi zberejo, koliko pa jih na koncu objavijo. Ta prepad je velik, tudi če ne upoštevamo tisti zbranih podatkov, ki zaradi kakovosti ali drugih razlogov sploh niso objavljivi. Statistični uradi bi se morali truditi zmanjšati to vrzel med zbranimi in objavljenimi podatki tako, da bi ponudili zainteresiranim raziskovalcem podrobnejše makro- in mikropodatke v "varnih sobah" ali preko varnega oddaljenega dostopa. Med evropskimi statističnimi uradi obstaja velika razlika v  količini zbranih podatkov, ki jo dajo na voljo javnosti. Zato obstajajo številni razlogi, naloga Eurostata pa je doseči čim večjo usklajenost med temi  praksami.

V naslednji sekciji vabljenih govornikov so bili predstavljeni trije prispevki o uporabi administrativnih virov podatkov kot orodju za zmanjševanje obremenitev poročevalskih enot v statističnih raziskovanjih. Pozornost je bila namenjena predvsem predstavitvi izkušenj pri uporabi registrov v statistične namene v Sloveniji ter drugih evropskih državah (Norveški in državah, vključenih v projekt ESSnet-ISAD).

Prispevki in razprava so pokazali, da lahko registri bistveno prispevajo k zmanjševanju bremen poročevalskih enot in večji učinkovitosti in kakovosti statističnega sistema nasploh, vendar so za to potrebni določeni finančni, kadrovski, organizacijski, tehnološki in pravni pogoji pri vzpostavitvi registrov, njihovem vzdrževanju in prilagajanju statističnim zahtevam (t. i. statistični registri). Uporaba administrativnih virov podatkov pa je izziv tudi statistični teoriji, saj za razliko od tradicionalne statistične teorije postavlja v ospredje druga raziskovalna vprašanja, na primer študij nevzorčnih napak, temu pa mora slediti tudi razvoj harmoniziranih metodologij.

V sekcijo je bil (iz tehničnih razlogov) vključen tudi prispevek o statističnih vidikih prevzema evra v Sloveniji, ki je temeljil na opravljenih analizah Eurostata. Te so pokazale, da je HICP v Sloveniji, upoštevaje mednarodne standarde, kakovosten indikator inflacije in da je bil učinek uvedbe evra v Sloveniji na rast cen primerljiv s tistim v drugih državah. Prispevek je opozoril na pomen sodelovanja statističnih uradov z drugimi ustanovami in obveščanja javnosti o cenovnih učinkih, kar lahko pripomore k zmanjševanju inflacijskih pričakovanj in zmanjševanju razkoraka med zaznano in dejansko stopnjo inflacije.

1. Uporaba statističnih podatkov za modeliranje

Za oblikovanje ukrepov ekonomske in socialne politike so potrebne strokovne podlage. Kvalitetne strokovne podlage zagotavljajo predvsem različni modeli, ki omogočajo simulacijo posledic ukrepov. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih oblikovanih nekaj takšnih modelov, ki temeljijo na povezovanju številnih statističnih podatkov. Za uporabnost in aktualnost teh modelov je modele potrebno vzdrževati oz. dopolnjevati z novejšimi statističnimi podatki. Vzdrževanje takšnih modelov zahteva kontinuirano delo, saj priprava le-teh ni možna na hitro oziroma ad hoc. Ker bi moralo biti vzdrževanje takšnih modelov v interesu nosilcev ekonomske politike oz. države, bi bilo potrebno oblikovati posebno strokovno skupino (raziskovalci, statistiki in uporabniki rezultatov), ki bi vzdrževala t. i. modelsko infrastrukturo. Za delovanje takšne skupine in redno ažuriranje simulacijskih modelov bi bilo potrebno zagotoviti kontinuirano financiranje takšnega dela s strani države.

2. Panelna razprava - konfliktni interesi na področju statističnega poročanja

Statistično poročanje se vse bolj razume tudi kot nepotrebno administrativno breme. Poudarja se, da je zbiranje informacij lahko tudi v nasprotju z varovanjem zasebnosti. Pri tem se pa lahko pozabi, da je določen obseg poročanja nujen, če želimo imeti za podlago pri odločanju kakovostne informacije o dogajanju v družbi in gospodarstvu. Prav tako se lahko pozabi, da je zbiranje informacij nujno za učinkovito delo nadzornih inštitucij. Panelna razprava je bila zato namenjena temu, da bi z različnih zornih kotov osvetlili te konfliktne interese: med bremenom zbiranja in kakovostjo informacij; med bremenom zbiranja in učinkovitostjo nadzora; med kakovostjo informacij in učinkovitostjo nadzora ter varovanjem osebnih podatkov.

Renata Zatler, vodja sektorja za upravne procese in odpravo administrativnih ovir na Ministrstvu za javno upravo, je predstavila številne aktivnosti MJU za zmanjševanje administrativnih bremen. Poudarila je, da je to le del širše aktivnosti za izboljšanje kakovosti predpisov nasploh. Slovenija se teh nalog loteva izrazito pragmatično, z reševanje konkretnih problemov in vprašanj. Navedla je nekaj možnih rešitev, s katerimi bi lahko zmanjšali administrativno breme, ki ga za podjetja predstavlja statistika: podjetje naj podatek pošlje samo enkrat; kjer je le možno, naj se izvzame mala podjetja; kjer je možno, naj se zmanjša frekvenca zbiranja podatkov; ukine naj se zbiranje podatkov v fizični obliki ter kar najbolje izkoristi obstoječe administrativne vire.

Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je povedal, da je gospodarstvo zelo obremenjeno s poročanjem na različne naslove in zaradi zelo različnih zahtev po podatkih. Čeprav se zaveda, da velikega dela tega poročanja ne povzročijo statistična raziskovanja, pa podjetij končni namen zbiranja niti ne zanima toliko, pač pa predvsem zmanjšanje bremen zaradi nepotrebnih in neutemeljenih zahtev po poročanju. Pozitivno se je izrazil tako o kakovosti slovenske statistike kot o delovanju MJU za zmanjševanje bremen. Kljub temu pa je poudaril, da je priložnosti za zmanjševanje nepotrebnih stroškov še veliko in da je potrebno stalno primerjati obseg bremen slovenskega gospodarstva z bremeni drugih. Podal je tudi nekaj konkretnih predlogov, podobnih predlogom MJU.

Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka Republike Slovenije, je prepričana, da se premalo zavedamo pomena varstva osebnih podatkov in da je tudi njen urad prešibek, da bi lahko preprečil vse zlorabe. Predvsem pa se moramo zavedati, da je prav SURS največje skladišče osebnih podatkov v državi, edini ima tudi možnost povezovanja individualnih podatkov iz različnih baz. Zato je potrebno preprečiti kakršne koli zlorabe in nepooblaščene uporabe teh podatkov. Čeprav je stanje sedaj dobro, pa problema zaradi tega ne smemo podcenjevati, saj je škoda v primeru zlorab lahko zelo velika.

France Križanič, direktor EIPF, je poudaril pomen iskanja pravega ravnotežja med zagotavljanjem kakovostnih podatkov za raziskovalne namene in za namene sprejemanja kakovostnih odločitev ekonomske politike in vseh drugih subjektov in med stroški oziroma bremeni zbiranja teh podatkov. Strinjal se je, da je treba tudi pri zbiranju podatkov upoštevati načelo gospodarnosti ter izvajati ukrepe za zniževanje stroškov, kot so jih predlagali ostali udeleženci. Poudaril pa je, da zmanjševanje stroškov ne sme okrniti doslednosti in primerljivosti podatkov, ki sta ključni kvaliteti podatkov in ju ni mogoče podrediti drugim ciljem. Predlagal je tudi, da bi se zbiranje podatkov za kak specifičen raziskovalni namen lahko financiralo tudi iz sredstev za raziskave, in ne nujno iz sredstev Statističnega urada RS.

3. Zmanjšanje administrativnih ovir

Breme poročanja je možno zmanjšati na različne načine, pristopa k zmanjšanju pa sta dva. Najučinkovitejše je sploh ne zbirati podatkov, za pridobivanje potrebnih informacij pa statistični uradi lahko uporabijo že zbrane administrativne podatke. Če pa administrativnih podatkov ni na voljo, je treba izboljšati orodja za zbiranje podatkov, uvesti elektronske alternative, nove tehnične rešitve in različne druge načine za zmanjšanje bremena v posameznih raziskovanjih. Izkušnje držav kažejo, da je nujno narediti praktične korake in ukrepe za spreminjanje dobrih rešitev glede projektov in metod za konkretno zmanjšanje bremen. Pri tem morajo državni statistični uradi sodelovati z Eurostatom in mednarodnimi organizacijami. Aktivnejši pristop je potreben tudi v smislu sodelovanja z oblikovalci politike.

4. Vidiki kakovosti v statističnih raziskovanjih

Prizadevanja proizvajalcev statistike, da bi  izboljšali kakovost svojih proizvodov in storitev, prispeva k večjemu zaupanju v statistiko, k večji uporabi statističnih podatkov in tako učinkovitejši uporabi zmogljivosti in stroškov. Dejavnosti se nanašajo na proizvodnjo in izkazovanje podatkov.

Sporočilo o kakovosti statističnih proizvodov je pomembno orodje za neposredno prepoznavanje kakovosti s strani uporabnikov. Na spletnih straneh ali v publikacijah lahko v ta namen uporabimo različne vrste informacij. Primerjava metod in praks, ki se uporabljajo na nacionalni in mednarodni ravni, je služila kot osnova za priporočilo o kombiniranju različnih vrst sporočil in uporabi preprostih načinov komunikacije, kot je označevanje kakovosti.

Izboljšanje procesa zbiranja podatkov temelji na novih metodologijah in sodelovanju z dajalci podatkov. Nov priročnik, delavnice, zgibanke za dajalce podatkov, razprave o pravilnem kodiranju, primerjalne analize anketnih podatkov, priprava na elektronsko zbiranje podatkov in sistem za samodejno šifriranje je nekaj primerov novosti v statistiki o vzrokih smrti v okviru meddržavnega programa za pomoč pri statistični integraciji, ki je primer učinkovitega mednarodnega sodelovanja, ki ima koristi od sinergičnih učinkov in uporabe dobrih praks.

Povečana dostopnost podatkov za raziskovalne namene je rezultat več dejavnikov (tehnološki in metodološki razvoj, večja količina podatkov, stroškovni vidik ipd.) in potrebuje ustrezno infrastrukturo, ki omogoča proizvodnjo in uporabo mikropodatkov. Registri, ki so bogat vir informacij za znanstvene namene, bi lahko bili bolj uporabljeni za doseganje visoke ravni praktične uporabe informacij, ki so že na voljo. Kulturne razlike (percepcija zaupanja) do določene mere vplivajo na obstoječe prakse v državah. Vzpostavitev velikih baz podatkov za raziskovalce, ki uporabljajo administrativne vire, in povezovanje podatkov prispevata k širši uporabi mikropodatkov.

Glavni vir zmanjševanja administrativnih bremen predstavlja uporaba administrativnih virov podatkov kot alternativa neposrednemu zbiranju podatkov s strani uradnih statistikov. Nova strategija na tem področju temelji na treh načelih - avtomatizem podpore, izboljšano komuniciranje in razvoj analitičnih orodij. Paziti je treba na kakovost podatkov in omejitev administrativnih virov, npr. preverjanje konsistentnosti v presečnih raziskovanjih in longitudinalnih analizah.

5. Administrativne evidence

V sekciji je bilo predstavljenih pet referatov s specifično tematiko posameznega ožjega strokovnega področja. Obravnavane so bile naslednje teme: evidentiranje in spremljanje podatkov o izvajanju regionalne politike, združevanju podatkov o prepovedanih drogah na način brez razkritja identitete posameznika, celostno spremljanje podatkov o porabi zdravil, prenova informacijskega sistema in uvajanje podatkovnega skladišča na ZPIZ-u in model za projekcijo dinamičnih tablic smrtnosti, kot ga vidi zavarovalnica.

Iz referatov je bilo mogoče videti različne pristope za zmanjševanje administrativnih bremen z vidika racionalizacije dela na SURS-u ali olajšanega izvajanja nalog pri uporabnikih statističnih podatkov. V pomoč je tudi povezovanje med evidencami, ki ni možno le na ravni povezovanja velikih evidenc, temveč tudi pri manjših, specifičnih, strokovnih nalogah posameznih upravljavcev administrativnih evidenc. Predstavljen je bil tudi primer varovanja osebnih podatkov z izgradnjo posebnih ključev za združevanje podatkov med evidencami. Nenazadnje je bilo poudarjeno tudi to, da je treba poskrbeti za zakonske podlage.

Vsako od predstavljenih področij ima določene možnosti pri sodelovanju s statističnimi raziskovanji, na primer s področja regionalnih statistik, statistike kriminalitete, zavarovalništva in demografije, statistike delovno aktivnega prebivalstva, najbolj vizionarsko pa je sodelovanje strokovnjakov IVZ s področja porabe zdravil in strokovnjakov za nacionalne račune. Iz razprave je namreč razvidno, da je raziskovanje o nacionalnih zdravstvenih računih že obrodilo sadove in obeta nove projekte in aktivnosti med SURS-om in področjem zdravja oz. zdravstvenega zavarovanja.

6. Povezava statističnih in administrativnih virov

V sekciji je bilo predstavljenih pet praktičnih primerov povezovanja administrativnih in statističnih virov iz različnih področij dela na SURS-u. Prvi prispevek je prikazal, kako so različni viri uporabljeni za zbiranje skladnih in primerljivih podatkov za evropsko Anketo o dohodkih in življenjskih pogojih. Drugi prispevek je opisoval pristop kombiniranja podatkov iz velikega števila virov - tudi z uporabo kompleksnih GIS tehnik - za izgradnjo hedoničnega indeksa cen gradbenih zemljišč v Sloveniji. Tretji prispevek je poročal o okrepljeni uporabi registrov v kmetijski statistiki. Prikazal je povezavo s kontrolnimi podatki o subvencijah v kmetijstvu ter potrebne institucionalne in organizacijske posledice (npr. formalni dogovor z Ministrstvom za kmetijstvo) kot tudi morebitne spremenjene zahteve s strani revidirane Skupne kmetijske politike. Četrti prispevek se je ukvarjal s potencialno uporabo evidenc v izobraževanju za statistično poročanje. Okvirni pravni akt o evidencah na področju izobraževanja bi bil pogoj za ustrezno uporabo administrativnih podatkov. Predlog je del Programa ukrepov za zmanjšanje administrativnih obremenitev v letih 2008 in 2009, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Zadnji prispevek je poročal o novostih na klasičnem področju zbiranja podatkov o plačah pri zasebnikih. Zbiranje podatkov o plačah je bilo povsem spremenjeno z uporabo podatkov, pridobljenih od davčne uprave. Racionalizacija ankete bo privedla do tega, da SURS od leta 2008 dalje ne bo več pridobival teh podatkov od poročevalskih enot.

Vsi predstavljeni projekti kažejo visoko zavezo k izboljšanju kakovost statistike in željo po popolni prenovi statističnega procesa. Administrativne obremenitve poročevalskih enot bi lahko precej zmanjšali, vendar se to lahko zgodi samo po obdobju prestrukturiranja procesov in vlaganja v modernizacijo statističnih metod in pristopov. Jasno sporočilo sekcije je bilo, da je treba najprej vlagati in prestrukturirati statistične procese, potem pa je možno zmanjšati administrativne obremenitve.

7. Prenova statističnih procesov in standardizacija

V sekciji je bilo navzočih 65 udeležencev. Na osnovi podanih referatov in diskusije so poudarili naslednje:

• Razvoj v svetu je neenak tudi zaradi različnih svetovnih javnih dobrin (finančni sistem, zdravstvo, hrana, standardi ipd.), poudarili so pomen uporabe statističnih in svetovnih standardov in sodelovanja statistikov pri njihovem oblikovanju in pri medsebojni informatizaciji.
• Seznanili so se z raznimi praksami v različnih uradih in poudarili potrebo po oblikovanju klasifikacij in definicij v delovnem oblikovanju skupin, povezanih tako v uradih kot v menjavi z okoljem.
• Poseben razmislek velja za reševanje oskrbe in diseminacije anonimiziranih mikropodatkov za uporabnike v obliki, ki še vedno omogoča njihovo uporabe še za druge statistične namene, njihovo povezovanje in vzdrževanja ter dodajanja anketnih in drugih podatkov.
• V ta namen je treba spremljati in prilagajati procese tako v uradih kot z okoljem in pozorno spremljati, tudi prilagajati, programske in druge rešitve ter urejati registrsko in drugačno okolje z uporabniki.
• Omrežno ali e-poslovanje je svetovno dejstvo. Informatizacije večine opravil se že dogajajo na ravni transakcije. V ospredje prihaja semantična interoperabilnost in uporaba ogromnih podatkovnih tokov, tako za sektorske kot javne statistike.
• Posej je poudarjena vloga standardov SDMX in njihova uporaba v zvezi z nalogami javnih statistik v prihodnosti.

8. Uporaba evidenc za uradne in resorne statistike

Različne institucije, med njimi predvsem pooblaščeni izvajalci statističnih raziskovanj, vodijo veliko število zbirk podatkov, ki se uporabljajo tudi v statistične namene.

V teh zbirkah podatkov se velikokrat vodi vsaj del podatkov, ki se pojavljajo tudi v drugih zbirkah podatkov in v različnih uradnih evidencah.

Enotna ugotovitev vseh je bila, da bi bilo mogoče bistveno zmanjšati stroške zbiranja podatkov in povečati njihovo uporabnost, če bi postavili enotna metodološka izhodišča, ki bi omogočala lažje medsebojno povezovanje podatkov v obstoječih evidencah.

Pojavlja se potreba po kodiranju podatkov, in sicer tako, da se vzpostavi tak sistem, ki bi omogočil povezovanje in medsebojno primerjanje podatkov skozi čas.

Obstaja pa tudi jasna težnja, da se zbiranje podatkov z rednim ali periodičnim zbiranjem podatkov s statističnimi tehnikami, kot sta vzorčenje ali popis, nadomesti s podatki iz administrativnih virov.

Priporočila: Pozivamo Vlado RS, da pri snovanju zakonodaje, s katero se predpisuje zbiranje podatkov, pritegne k sodelovanju tako strokovnjake, ki poznajo vsebino podatkov, kot strokovnjake s področja statistike.

9. OKROGLE MIZE

9.1 Popis prebivalstva in stanovanj okrog leta 2011 iz registrov v Sloveniji in potrebe uporabnikov

Okrogla miza je bila namenjena soočenju mnenj o registrskem popisu med Statističnim uradom, ki bo metodološko in organizacijsko izpeljal registrski popis, upravljavci najpomembnejših predvidenih administrativnih virov ter uporabniki podatkov. Namen okrogle mize ni bil, da bi že danes poiskali odgovore na vsa odprta vprašanja, ampak pogled naprej, kot prvo srečanje, ki je del priprav na prihodnji popis.

Predvsem smo želeli opozoriti na metodološke izzive Statističnega urada RS pri prvi izvedbi takega popisa v Sloveniji ter tudi na vprašanje, kako je mogoče drugače zagotoviti podatke, ki smo jih doslej pridobili samo neposredno, s terenskim popisovanjem, in ki jih z novim, tj. registrskim pristopom, ne bomo več mogli (npr. narodnost, etnična pripadnost, veroizpoved), kajti teh podatkov administrativni viri ne vsebujejo. Obenem pa so bili predstavljeni tudi zgledi dobrih praks in izkušnje nordijskih držav na področju zagotavljanja teh podatkov, pa tudi podatkov o družinah in gospodinjstvih, kajti tam je registrski način izvedbe popisa prebivalstva že dobro uveljavljen.

Med razpravo se je odprlo tudi več vprašanj o posameznih popisnih vsebinah, ki jih ni v registrih. SURS poudarja, da se zaveda interesa posameznih uporabnikov po podatkih, da pa je potrebno tudi upoštevati specifičnost njihovih potreb, stroške, povezane z zbiranjem, ter uporabnost zbranih podatkov oziroma omejitev njihovega izkazovanja na nižjih teritorialnih ravneh. Skupaj z uporabniki bomo našli načine in alternativna orodja za nadaljnje spremljanje teh pojavov.

Predstavljeni so bili napredki in načrti pri vzpostavitvi dveh poglavitnih virov za registrski popis 2011 - Centralni register prebivalstva, ki se prenavlja in je vsebinsko nadgrajen, ter Register nepremičnin, ki se bo vzpostavil maja 2008. Končna ocena kakovosti tega registra pa bo znana konec leta 2008. Obenem se končuje projekt 'e-gospodinjstva', ki bo pomembno prispeval k izvedbi prihodnjega registrskega popisa v smislu oblikovanja družin in gospodinjstev. Po zagotovilih MNZ naj bi bila ta evidenca v kratkem zagotovljena v celoti.

MNZ se tudi aktivno pripravlja na prijavo prebivališča na številko stanovanja, ki jo je s popisom nepremičnin zbrala in jim jo posredovala Geodetska uprava Republike Slovenije; trenutno je na CRP še v testni fazi, vendar pa je to pomemben korak k vzpostavljanju povezave med osebo in stanovanjem, ki je predpogoj za izvedbo registrskega popisa. Prav tu pa lahko pričakujemo največ težav zaradi časovnega razkoraka med izvedbo terenskega dela popisa nepremičnin in začetkom vnosa številk stanovanj v CRP (ažuriranje vmesnih sprememb).

9.2 Uporaba registra nepremičnin

Okrogla miza o uporabi registra nepremičnin je na zastavljena vprašanja pridobila precej odgovorov in pojasnil, najpomembnejše ugotovitve in ideje so naslednje:

- GURS končuje delo pri registru nepremičnin, v katerem bodo poleg »de iure« znakov iz uradnih katastrov in zemljiške knjige vodeni še »de facto« podatki, pridobljeni iz posrednih in neposrednih opazovanj. Opozorili so na možne razlike in na uporabnost takih rešitev.

- Doslej so se oblikovale različne ekipe (SURS, BS, GURS ipd.), ki so predstavile svoje rešitve in bodo zaradi racionalnosti razdelile delo na oblikovanje skupnih baz produkcijskih podatkov iz novih virov (Evidenca tržišča nepremičnin - ETN in DURS), si izmenjavale znanja in si pomagale med seboj.

- V bližnji prihodnosti naj bi skladno s sposobnostmi in pristojnostmi delili delo pri produkciji širšega izbora še vedno racionalno izbranih nepremičninskih statistik, tudi če domači uporabniki še ne znajo ustrezno izkazovati potreb (Evropska in svetovna relevanca).

- V obliki, uporabljeni v LPRS-ju, naj bi producenti takih statistik napovedali tudi metodološko in razvojno delo. Pri izkazovanju in drugem delu naj bi se ravnali po Kodeksu ravnanja evropske statistike.

- Udeleženci so pozdravili idejo, da se na statističnem sosvetu za nepremičnine in drugih posvetih podrobneje spoznajo z metodami, dogovorijo za delo vnaprej ter povabijo še druge možne producente in zainteresirane uporabnike.

9.3 Projekt statističnega opismenjevanja »Popis v šoli«

Analize uporabe uradnih statističnih podatkov kažejo, da jih vedno pogosteje uporablja pri poslovnih in osebnih odločitvah vedno večje število prebivalcev Slovenije. V preteklosti so bili glavni uporabniki statističnih podatkov vlada in raziskovalci, v zadnjih letih pa se kot pomemben segment uporabnikov statističnih podatkov pojavlja splošna javnost.

Za pravilno uporabo statističnih podatkov je potrebna določena stopnja statistične pismenosti, ki jo tradicionalno zagotavljajo izobraževalni sistemi, v razvitih državah, kjer predstavlja del funkcionalne pismenosti tudi statistična pismenost, pa pri tem velikokrat sodelujejo tudi državni statistični uradi.

Za okroglo mizo je bil predstavljen mednarodni projekt za izboljšanje statistične pismenosti, ki so ga v začetku tega desetletja izvedli v Združenem kraljestvu, Avstraliji, Novi Zelandiji, Kanadi in Južnoafriški republiki, in sicer z namenom, da bi pritegnili učence osnovnih in srednjih šol k zbiranju podatkov o sebi in da bi ob tem izboljšali razumevanje postopka zbiranja in obdelave podatkov ter koristi, ki jih prinaša uporaba podatkov za posameznike in družbo, da bi vzgajali učence k  pozitivnemu odnosu do statistike z uporabo dejanskih podatkov, ki jih zanimajo, da bi izboljšali statistično raziskovanje v učnem načrtu in spodbudili učinkovito poučevanje in učenje o informacijsko-komunikacijski tehnologiji, vključno z uporabo interneta.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je CensusAtSchool lahko pomemben dejavnik za dvig statistične pismenosti v Sloveniji, in predlagali, da Zavod za šolstvo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport, SURS in Statistično društvo Slovenije začnejo aktivnosti za izvedbo tega projekta v Sloveniji.

SKLEPA:

1. Po prispelih pripombah na osnutek zaključkov se končno poročilo objavi na spletni strani http://www.statisticni-dnevi.si/.
2. Tema naslednjih, 18. statističnih dnevov 2008, ki bodo v tednu od 10. 11. 2008

Med posvetovanjem smo prejeli kar nekaj predlogov tem, in sicer:

1. SKD 2008: pomanjkanje informacij, vpliv na časovne vrste, določene akte, ki jih podjetja uporabljajo pri poslovanju
2. Globalizacija
3. Socialne teme: kako živimo Slovenci
4. Gospodarstvo

Tema naslednjih Statističnih dnevov bo Medgeneracijska solidarnost-izziv sodobnih družb.

Letošnje Statistične dneve so v povprečju ocenili zelo dobro.